Ko wayli
Hono The Citizen Tanzania habiri, hooreejo ministirɓe Tanzania, Doktoor Mwigulu Nchemba, noddii leydiiji Afrik yo ɓe yaaw jowde seyɗa e waɗugol lekki e kaɓirɗe cellal e nder leydiiji maɓɓe.
O waɗi ɗum e haala makko ñalnde 9 lewru Sektanbur, e IPHCC 2026 to Arusha, ɗo ɓurɓe yimɓe 2,700 iwɓe e leydiiji 27 kawruno. O wi'i hoolaare e ko soodetee iwde boowal e ballal ina waɗa ko waɗɗii e toppitagol cellal waawi ŋakkude so ñawuuji carii e aduna, so hareeji puɗɗii walla so caɗeele goɗɗe dartinii yahdugol marsandiiji.
Ko waɗi ɗum ko haaju
Miijo ngonɗo ɗoo wonaa wi'ugol kala lekki waawi waɗeede sara yimɓe e sahaa gooto. Ko ɗum firti, ko golle cellal ɓurata hoolaare so leelugol marsandiiji e laawol waɗataa lekki ŋakkude e suudu toppitagol.
Ɗum ina jogii nafoore haa e dewal cellal ñalnde kala. Neɗɗo ɓurata newaade e jogitagol ɗaanaade moƴƴere, dillugol ɓanndu, ñaamugol moƴƴol e ustugol annde so o waawi hoolaade heɓugol toppitagol cellal ko waɗɗii.
Ko min cikka, tawi ko humpito ɗen min pawii ɗum, waɗugol lekki e nder leydi ena waawi heddude e dow toɓɓe Tanzania tiiɗuɗe e feere mum cellal e lebbi 6–12 garooji. Kono ko soodetee iwde boowal maa heddo jogii darnde mawnde so seyɗa ɗe fodaaka ngontaaki usineaji golluɗi, lekki waɗaa e moƴƴere, tee ɗi yettina e hoolaare.
No batte ɗen mbaawi yahde
Seyɗa jowaaɗo e usineaji lekki ɗi leydi ina waawi wallude waɗooɓe lekki ɗoo ɓeydude ko ɓe mbaawi waɗde. So ɓe mbaawii waɗde ko haajaa, tee ko waɗaa ɗum yettii cuuɗi toppitagol cellal, cuuɗi ɗin maa heɓ laawol goɗngol heɓugol ko ɗi kuutortoo so yahdugol marsandiiji hakkunde leydiiji dartinii.
Kono ɗum ina jogii ɗo waawi ŋakkude. Waɗooɓe lekki ina mbaawi heddude hooliiɓe e ko ɓe soodata boowal ngam waɗugol lekki ɗin. Tee waawugol waɗde ko heewi nafataa no feewi so ko waɗaa ɗum waawaa yettude cuuɗi cellal.
Nafoore nde ɗum waawi addude ko ustugol kulhuli ŋakkugol marsandiiji; wonaa fodooore wonugol kala ko haajaa sahaa kala.
Ƴeewtagol batte ɗen
- Hooreeɓe cellal ina ndaaranaa jooni yo ɓe ngartir miijo hoolaade e doole leydi golle mbaawɗe waɗeede. Ko addata ɗum, ko lekki e kaɓirɗe soodeteeɗe boowal mbaawi ŋakkude sabu caɗeele ɗe ɓe mbaawaa haɗude.
- Waɗooɓe lekki e nder leydi ina mbaawi heɓde darnde ɓurnde semmbe e lebbi 6–12 garooji, so seyɗa laamu e renndiiɓe mum e ɓamtaare wontii ballal waɗugol lekki e gollal.
- Cuuɗi cellal ɗi yimɓe njahata aran e toppitagol ina mbaawi heɓde nafoore e sahaa ɓurɗo juutde, so laawol goɗngol heɓugol ko waɗɗii ɓeydii. Kono moƴƴugol golle e yettinugol marsandiiji maa heddo ko feerata nafoore ndee.
Ko waawi heɓde
Ko ɓuri yaawde waɗde: So noddaandu kawral ngal addii feere e tiiɗugol e jowgol seyɗa, kono waɗugol lekki ɓeydaaki e yaawde, waawugol waɗde lekki e nder leydi maa heddo e toɓɓe tiiɗuɗe e lebbi 6–12 garooji. E ɗuum, cuuɗi cellal maa heddo ɓurɗi hoolaade e laabi gonɗi ɗi ɗi keɓata ko soodetee iwde boowal.
Maande ɗum ko fodaari jowgol seyɗa, peeje ɓeydude usineaji e peeje cellal jokkondirɗe waɗugol e nder leydi e heɓugol ko waɗɗii e toppitagol.
So ko ɓuri moƴƴude waɗii: So seyɗa ɗen ngaddii waawugol waɗde lekki e yettinugol ɗi e gollal, lekki e kaɓirɗe waɗaaɗe e nder leydi ina mbaawi yettude cuuɗi cellal, ɓeydoo e ko ɗi keɓannoo.
So caɗeele goɗɗe ngarii e aduna caggal ɗum, ɗum ina waawi wallude yimɓe e heddude e heɓugol ko haajaa. Ɗum ina waawi kadi ɓeydude doole waɗooɓe e nder leydi e yewtere soodugol e yeeyugol, so ɓe njokkondiraa e laabi ɗi ko soodetee boowal tan njahata.
Golle kesi waɗugol lekki, yettinooje ko ɗe mbaɗi e cuuɗi cellal, maa tabitin ndee laawol.
So ko ɓuri bonde waɗii: So seyɗa ɗen ngaddaali waawugol waɗde ko duumata hade caɗeele mawɗe goɗɗe arde, ko soodetee boowal ina waawi heddude ko ɓuri heewde. Cuuɗi cellal ina mbaawi kadi heɓde caɗeele heɓugol ko haajaa ɗe Doktoor Nchemba sifii ɗen.
Ŋakkugol seyɗa jowaaɗo e gollal, walla ŋakkugol marsandiiji waɗaaɗi e nder leydi yettooji cuuɗi cellal, maa hollu wonde ko ɗum yahata.
Ko haani reeneede yeeso
E lebbi 6–12 garooji, ko haani reeneede ko porogaraamuji keɓɗi seyɗa, fodaari soodugol lekki e kaɓirɗe, walla ɓeydugol ko usineaji lekki e nder leydi mbaawi waɗde e gollal.
E sahaa ɓurɗo juutde, ko ɓuri nafde e ƴeewtagol ɗum ko anndugol si cuuɗi cellal puɗɗii heɓde lekki walla kaɓirɗe ɗe toppitagol waɗɗii, waɗaaɗe e nder leydi. Ko kadi ƴeewugol si waawugol waɗde ɗum e nder leydi ina walla ko haajaa heddude heɓotooɗum so laabi marsandiiji iwɗi boowal dartinii.
Comments
No comments yet.